Dosežki NSi 2004-2008
FINANCE
DOSEGLI SMO SREDNJEROČNE CILJE PAKTA STABILNOSTI
- Slovenija je že v letu 2007 dosegla in presegla ambiciozen srednjeročni cilj iz leta 2005 – znižanje strukturnega primanjkljaja celotnega državnega sektorja pod načrtovano raven 1 % BDP.
- Ob upoštevanju rebelansa proračuna za leto 2008 se bo delež odhodkov državnega sektorja znižuje za 4 odstotne točke BDP, merjeno po metodologiji ESA 95. To je še enkrat več, kot je bila zaveza v Koalicijski pogodbi za celotno obdobje mandata.
Ustvarili smo razmere za zdravo gospodarsko rast, ki temelji na naložbah in izvozu. Povprečni BDP na prebivalca se je v zadnjih treh letih vzdignil od 83 % povprečja EU nad 90 % ob koncu leta 2007. Dosegli smo za tri odstotke višjo gospodarsko rast, kot je povprečje v Evropski uniji, kar je bil tudi eden temeljnih ciljev Strategije razvoja Slovenije.
- Ob upoštevanju rebelansa proračuna za leto 2008 se bo delež odhodkov državnega sektorja znižuje za 4 odstotne točke BDP, merjeno po metodologiji ESA 95. To je še enkrat več, kot je bila zaveza v Koalicijski pogodbi za celotno obdobje mandata.
Ustvarili smo razmere za zdravo gospodarsko rast, ki temelji na naložbah in izvozu. Povprečni BDP na prebivalca se je v zadnjih treh letih vzdignil od 83 % povprečja EU nad 90 % ob koncu leta 2007. Dosegli smo za tri odstotke višjo gospodarsko rast, kot je povprečje v Evropski uniji, kar je bil tudi eden temeljnih ciljev Strategije razvoja Slovenije.
Javna poraba celotnega državnega sektorja je nižja za 4 %, kar pomeni širjenje prostora za zasebno pobudo, ki je gonilna sila gospodarske rasti.
UVEDBA EVRA JE POMENILA NOV ZAGON
Prinesla je stabilnost in boljše možnosti za gospodarsko rast.
Odpravljeno je bilo nihanje deviznega tečaja med Slovenijo in državami članicami, ki so že uvedle evro, ter s tem povezana tveganja in stroški. Evro je olajšal dostop slovenskih podjetij do finančnih trgov in izboljšal njihovo likvidnost ter tako omogočil učinkovitejše razporejanje sredstev.
Odpravljeno je bilo nihanje deviznega tečaja med Slovenijo in državami članicami, ki so že uvedle evro, ter s tem povezana tveganja in stroški. Evro je olajšal dostop slovenskih podjetij do finančnih trgov in izboljšal njihovo likvidnost ter tako omogočil učinkovitejše razporejanje sredstev.
SPREJETA DAVČNA ZAKONODAJA SPODBUJA GOSPODARSKO RAST
Razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in na tujih trgih je bila zagotovljena z moderno, mednarodno primerljivo in socialno urejeno davčno zakonodajo. Do leta 2009 se bo davek na dohodke pravnih oseb znižal kar za 20 %.
ODPRAVILI SMO DAVEK NA IZPLAČANE PLAČE
Davek na izplačane plače bo v celoti odpravljen z 31. 12. 2008 (do sedaj že 70 %). To bo pomenilo neposredno davčno razbremenitev podjetij v skupni višini vsaj 487,5 milijona € letno (v letu 2005 je izkupiček tega davka predstavljal 7,3 % vseh proračunskih prihodkov).
IZBOLJŠALI SMO RAZMERE ZA MALE PODJETNIKE
Zagotovljen je brezplačen vpis v sodni in poslovni register (sodnih taks in objave v Uradnem listu RS ni več treba plačati). Omogočena je registracija podjetja na vseh točkah VEM (Vse na Enem Mestu). S tem so podjetniki prihranili več milijonov evrov.
Ker smo odpravili obvezno vodenje evidence osebnih podatkov za obrtnike in podjetja z do 50 zaposlenimi, bodo podjetniki prihranili skupaj več kot 30 milijonov evrov.
Sprejeta je bila tudi moderna evropska zakonodaja o javnih naročilih, ki poenostavlja postopke javnega naročanja in omogoča tudi malim podjetnikom in obrtnikom dejavno udeležbo pri javnih naročilih.
Ker smo odpravili obvezno vodenje evidence osebnih podatkov za obrtnike in podjetja z do 50 zaposlenimi, bodo podjetniki prihranili skupaj več kot 30 milijonov evrov.
Sprejeta je bila tudi moderna evropska zakonodaja o javnih naročilih, ki poenostavlja postopke javnega naročanja in omogoča tudi malim podjetnikom in obrtnikom dejavno udeležbo pri javnih naročilih.
UVEDLI SMO DAVČNE OLAJŠAVE ZA VLAGANJE V RAZISKAVE IN RAZVOJ
Delež naložb v nacionalnem gospodarstvu se je s 13 % povečal na 19 % v letu 2007. Vsem podjetjem omogočamo uveljavljanje 20-odstotne davčne olajšave od vloženih sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj.
Višje olajšave za raziskave pa so predvidene v revnejših delih Slovenije, kar pomeni še dodatno regijsko olajšavo v višini do 20 % vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte.
Višina regijske davčne olajšave je odvisna od razvitosti določenega območja. Možnost je izrabilo 548 zavezancev, uveljavili so 59,7 milijona € davčne olajšave iz tega naslova, kar je 24-krat več kot leta 2005, ko je veljala ureditev dodatne olajšave v višini 10 %.
Takšno davčno okolje spodbuja vlaganje novega kapitala in neposredno naložbe v domače gospodarstvo ter zmanjšuje nagnjenje k odlivanju domačega kapitala v države, ki imajo nizko obdavčitev kapitala in ne zagotavljajo davčne preglednosti.
RAZVITA RAZISKOVALNA DEJAVNOST SPODBUJA KONKURENČNOST GOSPODARSTVA
Olajšave za znanost in razvoj spodbujajo podjetja k obsežnejšim raziskavam in doseganju višje dodane vrednosti. V času mandata te vlade se bodo proračunska sredstva, namenjena za znanost in tehnologijo, povečala za 91 % v primerjavi z letom 2004.
ŠTEVILO MLADIH RAZISKOVALCEV V GOSPODARSTVU SE JE POVEČALO ZA 60 %
Za sofinanciranje mladih raziskovalcev iz gospodarstva smo za obdobje od 2007 do 2013 oziroma 2015 namenili kar 81.694.118 €. To omogoča občutno povečanje letnega števila novih mladih raziskovalcev v primerjavi s preteklimi leti. To število se je leta 2006 v primerjavi z letom 2004 povečalo za 60 %, s 35 na 56.
ZNOVA JE BILA UVEDENA DAVČNA OLAJŠAVA ZA RAZVOJNE NALOŽBE
Začenši že z letom 2008 bodo lahko samostojni podjetniki in pravne osebe uveljavljale 20-odstotno olajšavo za razvojne naložbe, in sicer z omejitvijo na 10.000 evrov letno.
Uvedene so bile spremebe Zakona o dohodnini ter Zakona o davku na dobiček pravnih oseb – v tem je tudi določeno, da to velja samo za samostojne podjetnike, ki imajo vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas, ter za pravne osebe, ki imajo vsaj dva zaposlena za polni delovni čas. Ob predpostavki 20-odstotne davčne stopnje ter predpostavki, da bi naložbeno olajšavo dejansko izrabili zavezanci, ki so jo izrabili v letu 2006, se javnofinančni prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine znižajo za skoraj 43 mio evrov (24,8 mio evrov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in 18,2 mio evrov iz naslova dohodnine – samostojni podjetniki).
OBČINAM SMO NAMENILI DO ČETRTINE VEČ SREDSTEV
Z namenom doseganja skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji je bil sprejet pravičnejši način financiranja občin, ki predvsem manjšim in podeželskim občinam omogoča večjo finančno samostojnost, saj so se jim sredstva povečala za 19 % v povprečju, v nekaterih primerih pa za več kot 25 %.
Od leta 2006 dalje so občinam zagotovljena dodatna finančna sredstva za izvedbo tako imenovanih infrastrukturnih projektov. Novi sistem financiranja občin jim je poleg občutno višjih sredstev uvedel poenostavitve, ki so prinesle večjo preglednost ter povečale možnosti načrtovanja občinskih proračunov.
Prav tako smo v skladu z načelom subsidiarnosti podprli osnutek pokrajinske zakonodaje, saj smo prepričani, da možnosti državljanov ne smejo biti pogojene s krajem stalnega prebivališča.
Od leta 2006 dalje so občinam zagotovljena dodatna finančna sredstva za izvedbo tako imenovanih infrastrukturnih projektov. Novi sistem financiranja občin jim je poleg občutno višjih sredstev uvedel poenostavitve, ki so prinesle večjo preglednost ter povečale možnosti načrtovanja občinskih proračunov.
Prav tako smo v skladu z načelom subsidiarnosti podprli osnutek pokrajinske zakonodaje, saj smo prepričani, da možnosti državljanov ne smejo biti pogojene s krajem stalnega prebivališča.
PODPIRAMO JASNO PRIVATIZACIJO
Podpiramo boj proti nepravilnostim, do katerih je prišlo v času privatizacije. Zagovarjamo način pregledne privatizacije – kot v primeru NKBM, kjer je bila prodaja 49-odstotnega državnega lastniškega deleža prvič izvedena po metodi prve javne ponudbe v skladu s pravili, ki urejajo trg vrednostnih papirjev. Cilj je bil vzpostavitev lastniške sestave, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj NKBM, d. d., preglednost vseh transakcij in s tem upoštevanje interesov in pravic vseh delničarjev ter doseganje najvišje možne prodajne cene in pozitiven vpliv na razvoj kapitalskega trga.
OBČUTNO SO SE POVEČALA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
V letu 2004 je bilo od MDDSZ namenjenih za tovrstne programe 5.298.852,45 evrov, medtem ko jih je v letošnjem letu 7.742.820,00 evrov.
Povečale so se tudi zmogljivosti pri zagotavljanju namestitve za ranljive skupine prebivalstva: v materinskih domovih je na voljo 330 postelj, do jeseni 2008 pa se bo izpolnil program iz strategije in bo na voljo 350 mest. Jeseni se bo odprla še varna hiša na Obali. Razširila se je tudi mreža terapevtskih programov in drugih programov za urejanje socialnih stisk.
Odprlo se je 5 sprejemnih centrov, 2 terapevtski skupnosti in 2 centra za reintegracijo. V mandatu smo povečali mrežo programov na področju duševnega zdravja, prav tako pa mrežo pomoči brezdomcem.
V letu 2008 je bila mreža programov za podporno bivanje pri neodvisnem življenju invalidov z osebno asistenco razširjena za 56 odstotkov (od 177 na 266 uporabnikov).
Povečale so se tudi zmogljivosti pri zagotavljanju namestitve za ranljive skupine prebivalstva: v materinskih domovih je na voljo 330 postelj, do jeseni 2008 pa se bo izpolnil program iz strategije in bo na voljo 350 mest. Jeseni se bo odprla še varna hiša na Obali. Razširila se je tudi mreža terapevtskih programov in drugih programov za urejanje socialnih stisk.
Odprlo se je 5 sprejemnih centrov, 2 terapevtski skupnosti in 2 centra za reintegracijo. V mandatu smo povečali mrežo programov na področju duševnega zdravja, prav tako pa mrežo pomoči brezdomcem.
V letu 2008 je bila mreža programov za podporno bivanje pri neodvisnem življenju invalidov z osebno asistenco razširjena za 56 odstotkov (od 177 na 266 uporabnikov).
GOSPODARSKA RAST JE PRINESLA ZNIŽANJE BREZPOSELNOSTI
Imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije. Ob začetku mandata leta 2004 je bilo brezposelnih skoraj 91.000 tisoč ljudi, danes pa jih je le še dobrih 60.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila maja 2008 6,5 % (v istem mesecu leta 2004: 10,2 %). V obdobju od decembra 2005 do maja 2008 se je število dolgotrajno brezposelnih oseb zmanjšalo za kar 32 %, število brezposelnih mladih do 25 let pa za skoraj 13 tisoč (dec. 2005: 19.277; maj 2008: 6.744).Velik upad brezposelnosti je na eni strani posledica visoke gospodarske rasti, na drugi strani pa učinkovitega izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Izrazito so se povečale spodbude za zaposlovanje najtežjih skupin kot tudi vlaganje v usposabljanje in izobraževanje brezposelnih. Uvedene so bile zakonske olajšave za delodajalce, ki zaposlijo mlado brezposelno osebo, mlajšo od 26 let: če je iskalka prve zaposlitve in je več kot 6 mesecev prijavljena na zavodu ter ima suficitarni poklic, zavod vrne prispevke delodajalca za eno leto.
Delodajalci so upravičeni do vračila prispevkov za socialno varnost tudi za osebo, ki jo zaposlijo za čas nadomeščanja enega od staršev na starševskem dopustu.
S tem se skuša doseči, da se delodajalci ne bi izogibali zaposlovanju mladih zaradi možnosti starševstva. Z usmerjanjem sredstev v območja z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, smo zmanjšali razlike med regijami v Sloveniji (te so v letu 2005 znašale do 10 odstotnih točk, danes do 4 točke). Sprejeti program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007 – 2013 vsebuje štiri ukrepe – svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter programe za povečanje socialne vključenosti –, z njim pa smo opazno povečali sredstva za brezposelne osebe. Tako je bilo v letu 2005 za izvajanje namenjenih 650 evrov na brezposelno osebo, v letu 2008 pa načrtujemo 1.100 evrov.
Ministrstvo bo v letu 2008 za izvajanje ukrepov aktivne zaposlovalne politike namenilo skoraj 75 milijonov evrov, vanjo pa bo okvirno vključenih 160 tisoč oseb.
Izrazito so se povečale spodbude za zaposlovanje najtežjih skupin kot tudi vlaganje v usposabljanje in izobraževanje brezposelnih. Uvedene so bile zakonske olajšave za delodajalce, ki zaposlijo mlado brezposelno osebo, mlajšo od 26 let: če je iskalka prve zaposlitve in je več kot 6 mesecev prijavljena na zavodu ter ima suficitarni poklic, zavod vrne prispevke delodajalca za eno leto.
Delodajalci so upravičeni do vračila prispevkov za socialno varnost tudi za osebo, ki jo zaposlijo za čas nadomeščanja enega od staršev na starševskem dopustu.
S tem se skuša doseči, da se delodajalci ne bi izogibali zaposlovanju mladih zaradi možnosti starševstva. Z usmerjanjem sredstev v območja z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, smo zmanjšali razlike med regijami v Sloveniji (te so v letu 2005 znašale do 10 odstotnih točk, danes do 4 točke). Sprejeti program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007 – 2013 vsebuje štiri ukrepe – svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter programe za povečanje socialne vključenosti –, z njim pa smo opazno povečali sredstva za brezposelne osebe. Tako je bilo v letu 2005 za izvajanje namenjenih 650 evrov na brezposelno osebo, v letu 2008 pa načrtujemo 1.100 evrov.
Ministrstvo bo v letu 2008 za izvajanje ukrepov aktivne zaposlovalne politike namenilo skoraj 75 milijonov evrov, vanjo pa bo okvirno vključenih 160 tisoč oseb.
IZBOLJŠALE SO SE MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
Razveseljiv je tudi podatek, da se pozitivno gibanje pri zaposlovanju invalidov nadaljuje, tudi zaradi uvedbe kvotnega sistema, kjer se vsako leto zaposli od 1750 do 1930 brezposelnih invalidov, pred tem pa se jih je zaposlilo od 800 do 1000. Za uresničevanje uspešne politike zaposlovanja invalidov sta bila ključna uvedba kvotnega sistema, povezana z drugimi podpornimi ukrepi, in pa postavitev mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije po vsej Sloveniji.
JASNEJŠA SO MERILA ZA ZAPOSLOVANJE TUJCEV
Ob zniževanju brezposelnosti se že srečujemo z resnim pomanjkanjem ustreznih kadrov na trgu delovne sile in delno ga rešujemo s kvotami za zaposlovanje tujcev. V tem mandatu sta bili sprejeti kar dve noveli zakona o zaposlovanju in delu tujcev (2005, 2007); prinesli sta novosti glede jasnejših meril za pridobitev delovnega dovoljenja, možnost zaposlitve po izteku sezonskega dela kot tudi odpravo administrativnih ovir pri pridobivanju delovnih dovoljenj ter uskladitev z EU zakonodajo.
Predsedovanje: sprejet dogovor o direktivi o delovnem času in začasnih delavcih. Gre za dve, za evropske delavce ključni direktivi, ki urejata in posledično omejujeta delovni čas ter zagotavljata enake pravice in obravnavo začasnih delavcev, ki delajo prek agencij za zaposlovanje, od prvega dne zaposlitve.
SADOVA USPEŠNEGA SOCIALNEGA DIALOGA sta sprejem Zakona o delovnih razmerjih in Socialni sporazum 2007-2009. Večjo fleksibilnost na trgu dela ter ohranitev ravni socialne varnosti smo dosegli s sprejemom zakona o delovnih razmerjih, ki je zahteval velike napore in ure pogajanj s socialnimi partnerji. S tem se je dokazalo, da je socialni dialog pri iskanju dobrih rešitev živ in nujen. S spremembami zakona nam je uspelo v celoti ohraniti socialni in ekonomski položaj ter socialno varnost zaposlenih. Pomembne so spremembe, ki bodo omogočile večjo zaščito zaposlenih in se nanašajo na prepoved vsakršne diskriminacije in duševnega nasilja na delovnem mestu. Uvedeni so bili tudi dodatni mehanizmi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, in sicer dodatne pravne podlage za prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi in delavcev s šoloobveznimi otroki, da izrabijo vsaj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic, razširjeno in jasnejše pa je določeno tudi posebno varstvo pred odpovedjo za delavce z otroki.
V okviru socialnega dialoga je bil med socialnimi partnerji in predstavniki vlade lani podpisan Socialni sporazum za 2007–2009. V sporazumu so sprejeti dogovori o uresničevanju skupnih ciljev na številnih družbeno-ekonomskih področjih (npr. socialni dialog, javne finance, davčni sistem, trga dela in zaposlovanje, pokojninski sistem, socialna varnost, pravna varnost, socialna odgovornost podjetij ipd.).
VSAK DELAVEC SI ZASLUŽI DOSTOJNO PLAČILO - dvig minimalne plače. Prepričani smo, da se mora visoka gospodarska rast poznati tudi v položaju in plačilu delavcev, in ne le v večjih dobičkih podjetij. Letos marca smo izredno povečali minimalno plačo za 28 evrov, medtem ko minimalna plača od 1. avgusta znaša 589,19 evra (avgusta 2004: 490 evrov).
Predsedovanje: sprejet dogovor o direktivi o delovnem času in začasnih delavcih. Gre za dve, za evropske delavce ključni direktivi, ki urejata in posledično omejujeta delovni čas ter zagotavljata enake pravice in obravnavo začasnih delavcev, ki delajo prek agencij za zaposlovanje, od prvega dne zaposlitve.
SADOVA USPEŠNEGA SOCIALNEGA DIALOGA sta sprejem Zakona o delovnih razmerjih in Socialni sporazum 2007-2009. Večjo fleksibilnost na trgu dela ter ohranitev ravni socialne varnosti smo dosegli s sprejemom zakona o delovnih razmerjih, ki je zahteval velike napore in ure pogajanj s socialnimi partnerji. S tem se je dokazalo, da je socialni dialog pri iskanju dobrih rešitev živ in nujen. S spremembami zakona nam je uspelo v celoti ohraniti socialni in ekonomski položaj ter socialno varnost zaposlenih. Pomembne so spremembe, ki bodo omogočile večjo zaščito zaposlenih in se nanašajo na prepoved vsakršne diskriminacije in duševnega nasilja na delovnem mestu. Uvedeni so bili tudi dodatni mehanizmi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, in sicer dodatne pravne podlage za prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi in delavcev s šoloobveznimi otroki, da izrabijo vsaj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic, razširjeno in jasnejše pa je določeno tudi posebno varstvo pred odpovedjo za delavce z otroki.
V okviru socialnega dialoga je bil med socialnimi partnerji in predstavniki vlade lani podpisan Socialni sporazum za 2007–2009. V sporazumu so sprejeti dogovori o uresničevanju skupnih ciljev na številnih družbeno-ekonomskih področjih (npr. socialni dialog, javne finance, davčni sistem, trga dela in zaposlovanje, pokojninski sistem, socialna varnost, pravna varnost, socialna odgovornost podjetij ipd.).
VSAK DELAVEC SI ZASLUŽI DOSTOJNO PLAČILO - dvig minimalne plače. Prepričani smo, da se mora visoka gospodarska rast poznati tudi v položaju in plačilu delavcev, in ne le v večjih dobičkih podjetij. Letos marca smo izredno povečali minimalno plačo za 28 evrov, medtem ko minimalna plača od 1. avgusta znaša 589,19 evra (avgusta 2004: 490 evrov).
DAVČNA REFORMA
Takoj ob začetku mandata smo uvedli nujne popravke v davčni zakonodaji,
sprejeti sredi leta in 2004, in sicer tako, da smo odpravili nesmiselne
in močno škodljive določbe o obdavčitvi kapitalskih dobičkov. Do srede
leta 2004 so bili kapitalski dobički obdavčeni s 50-odstotno stopnjo,
če so bili realizirani v obdobju prvih treh let, po tretjem letu pa z
0-odstotno stopnjo. Napoved obdavčitve s 50-odstotno stopnjo v
nedogled, a šele po 1.1. 2005, je dejansko delovala kot poziv vsem, ki
so razpolagali s takšnim premoženjem, naj svoj kapital pravočasno
»izvozijo« v razne t. i. davčne oaze v tujini.
V letu 2005 pa smo uvedli temeljito reformo davčnega sistema, ki je že obrodila svoje sadove. Predvsem gre za znatno poenostavitev in preglednost davčnega sistema v celoti, vključno s spremembami Zakona o davčnem postopku. Postopna razbremenitev gospodarstva je v polnem teku z odpravo davka na izplačane plače ter z zmanjševanjem stopenj davka na dobiček pravnih oseb; leta 2004 je bila še na višini 25 %, v tekočem letu 2008 je na 22 %, letu 2009 bo na 21 % in končno s 1.1.2010 na 20%. Poleg že omenjene olajšave za raziskave in razvoj so z letom 2008 znova uvedene olajšave za razvojne naložbe.
Poenostavitev dohodninskega sistema ter uvedba splošne olajšave je omogočila znižanje efektivne stopnje za vse zavezance. Popravki, ki so bili vpeljani v začetku leta 2008, so razbremenili ljudi z nizkimi dohodki, da se njihovi realni dohodki ne bi zmanjšali zaradi negativnih posledic inflacije. Za zavezance z letnimi dohodki do 6.800 € (kar je bilo takrat približno na višini minimalne plače) se je splošna olajšava povečala od 2.959,60 € na 4.959,60 €, zavezancem z dohodki od 6801 do 9000 € pa se je splošna olajšava povišala na 3.959,60 €. S povišanjem splošne davčne olajšave so bili davčno razbremenjeni vsi dohodki fizičnih oseb, ki na letni ravni skupaj ne presegajo 9.000 €.
Tako so davčni zavezanci z letno plačo v višini 6.800 € zaradi višje oziroma dodatne splošne olajšave dobili 6,5 odstotka višjo neto plačo oziroma se je njihov neto dohodek zvišal za 320 € na letni ravni, to je za dobrih 82 odstotkov trenutno veljavne mesečne minimalne plače. Davčnim zavezancem z letno plačo v višini 9.000 € (54 odstotkov povprečne plače) se je zaradi višje splošne olajšave povečal razpoložljivi neto dohodek za 2,5 odstotka oziroma za 160 € na letni ravni. Z zvišanjem splošne olajšave za določene višine dohodkov se bo izboljšal dohodkovni položaj več kot 200 tisoč davčnim zavezancem iz najnižjih dohodkovnih razredov.
Julija 2008 pa smo uvedli dodatne razbremenitve zavezancev v nižjih dohodkovnih razredih, in sicer tako, da zavezanci, katerih skupni dohodki na letni ravni ne presegajo zneska 8.300 €, lahko uveljavljajo dodatno splošno olajšavo v višini 2.000 €. Tako se je znesek skupnega dohodka s 6.800 € povišal na 8.300 € in znesek skupnega dohodka v višini 9.000 € na 9.600 €. Za zavezance s skupnimi dohodki do 8.300 € letno velja dodatna splošna olajšava v višini 2.000 € in za zavezance z dohodki med 8.301 in 9.600 € letno pa dodatna splošna olajšava v višini 1.000 € letno. Zavezanci z dohodki nad 9.600 € letno pa imajo splošno olajšavo v višini 2.959,60 €. Navedene dodatne splošne olajšave se uveljavljajo že med letom pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, in sicer pod pogojem, da njihov mesečni dohodek ne presega 1/12 od 8.300 € oziroma 9.600 €. Tudi za poklicne športnike, ki samostojno opravljajo športni poklic, se je v tej zadnji spremembi zakona priznala enaka olajšava kot rezidentom, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, ter rezidentom, ki samostojno opravljajo novinarski poklic in so vpisani v razvid samostojnih novinarjev.
Zadnje spremembe Zakona o dohodnini so prinesle tudi enakopravno obravnavo čebelarjev ob upoštevanju ločenega praga dohodka za določitev kmečkega gospodinjstva, in sicer od uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč dohodek v višini nad 200 € skupnega katastrskega dohodka in od uporabe čebeljih panjev dohodek od več kot 40 panjev. Poleg tega se k oprostitvi dohodnine za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ne presegajo praga za določitev kmečkega gospodinjstva, uvaja tudi oprostitev dohodnine za dohodek kmečkega gospodinjstva iz naslova čebelarstva do obsega 40 čebeljih panjev. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva se je znova uvedla naložbena olajšava v višini 20 % vlaganja, vendar ne več kot 10.000 € v prvih dveh letih po vlaganju.
V letu 2005 pa smo uvedli temeljito reformo davčnega sistema, ki je že obrodila svoje sadove. Predvsem gre za znatno poenostavitev in preglednost davčnega sistema v celoti, vključno s spremembami Zakona o davčnem postopku. Postopna razbremenitev gospodarstva je v polnem teku z odpravo davka na izplačane plače ter z zmanjševanjem stopenj davka na dobiček pravnih oseb; leta 2004 je bila še na višini 25 %, v tekočem letu 2008 je na 22 %, letu 2009 bo na 21 % in končno s 1.1.2010 na 20%. Poleg že omenjene olajšave za raziskave in razvoj so z letom 2008 znova uvedene olajšave za razvojne naložbe.
Poenostavitev dohodninskega sistema ter uvedba splošne olajšave je omogočila znižanje efektivne stopnje za vse zavezance. Popravki, ki so bili vpeljani v začetku leta 2008, so razbremenili ljudi z nizkimi dohodki, da se njihovi realni dohodki ne bi zmanjšali zaradi negativnih posledic inflacije. Za zavezance z letnimi dohodki do 6.800 € (kar je bilo takrat približno na višini minimalne plače) se je splošna olajšava povečala od 2.959,60 € na 4.959,60 €, zavezancem z dohodki od 6801 do 9000 € pa se je splošna olajšava povišala na 3.959,60 €. S povišanjem splošne davčne olajšave so bili davčno razbremenjeni vsi dohodki fizičnih oseb, ki na letni ravni skupaj ne presegajo 9.000 €.
Tako so davčni zavezanci z letno plačo v višini 6.800 € zaradi višje oziroma dodatne splošne olajšave dobili 6,5 odstotka višjo neto plačo oziroma se je njihov neto dohodek zvišal za 320 € na letni ravni, to je za dobrih 82 odstotkov trenutno veljavne mesečne minimalne plače. Davčnim zavezancem z letno plačo v višini 9.000 € (54 odstotkov povprečne plače) se je zaradi višje splošne olajšave povečal razpoložljivi neto dohodek za 2,5 odstotka oziroma za 160 € na letni ravni. Z zvišanjem splošne olajšave za določene višine dohodkov se bo izboljšal dohodkovni položaj več kot 200 tisoč davčnim zavezancem iz najnižjih dohodkovnih razredov.
Julija 2008 pa smo uvedli dodatne razbremenitve zavezancev v nižjih dohodkovnih razredih, in sicer tako, da zavezanci, katerih skupni dohodki na letni ravni ne presegajo zneska 8.300 €, lahko uveljavljajo dodatno splošno olajšavo v višini 2.000 €. Tako se je znesek skupnega dohodka s 6.800 € povišal na 8.300 € in znesek skupnega dohodka v višini 9.000 € na 9.600 €. Za zavezance s skupnimi dohodki do 8.300 € letno velja dodatna splošna olajšava v višini 2.000 € in za zavezance z dohodki med 8.301 in 9.600 € letno pa dodatna splošna olajšava v višini 1.000 € letno. Zavezanci z dohodki nad 9.600 € letno pa imajo splošno olajšavo v višini 2.959,60 €. Navedene dodatne splošne olajšave se uveljavljajo že med letom pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, in sicer pod pogojem, da njihov mesečni dohodek ne presega 1/12 od 8.300 € oziroma 9.600 €. Tudi za poklicne športnike, ki samostojno opravljajo športni poklic, se je v tej zadnji spremembi zakona priznala enaka olajšava kot rezidentom, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, ter rezidentom, ki samostojno opravljajo novinarski poklic in so vpisani v razvid samostojnih novinarjev.
Zadnje spremembe Zakona o dohodnini so prinesle tudi enakopravno obravnavo čebelarjev ob upoštevanju ločenega praga dohodka za določitev kmečkega gospodinjstva, in sicer od uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč dohodek v višini nad 200 € skupnega katastrskega dohodka in od uporabe čebeljih panjev dohodek od več kot 40 panjev. Poleg tega se k oprostitvi dohodnine za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ne presegajo praga za določitev kmečkega gospodinjstva, uvaja tudi oprostitev dohodnine za dohodek kmečkega gospodinjstva iz naslova čebelarstva do obsega 40 čebeljih panjev. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva se je znova uvedla naložbena olajšava v višini 20 % vlaganja, vendar ne več kot 10.000 € v prvih dveh letih po vlaganju.
LANI NISTE VEČ BREZOBRESTNO KREDITIRALI DRŽAVE!
Konec drame z dohodnino. Države ne kreditiramo več, posredni in neposredni učinki so ocenjeni na več sto milijonov evrov. Ne
drži, da so tisti, ki morajo dohodnino doplačati, odvedli več davka kot
v letu 2006. To pomeni le, da ti zavezanci med letom niso brezobrestno
kreditirali države. Poenostavil se je tudi postopek. Namesto
obrazca in osebe, ki ga zna izpolniti, namesto gore papirjev in poštne
gneče zadnji dan roka do polnoči za vse zamudnike nam DURS pošlje
informativni izračun
DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE
ZAVZEMAMO SE ZA DRUŽINI PRIJAZNO DELOVNO OKOLJE
Skupaj z nevladnimi organizacijami razvijamo projekt Družini prijazno podjetje, ki bo omogočal lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
UVEDLI SMO DAVČNE OLAJŠAVE ZA DRUŽINE
- Povečale so se davčne olajšave za tretjega in nadaljnje otroke,
- za otroke, ki so v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožni, se priznava povečana dohodninska olajšava tudi po 18. letu (že tudi pri odmeri dohodnine za leto 2005 in za leto 2006),
- družinska pokojnina in dohodki za delo prek študentskega servisa se ne upoštevajo več pri presojanju statusa vzdrževanega otroka.
- za otroke, ki so v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožni, se priznava povečana dohodninska olajšava tudi po 18. letu (že tudi pri odmeri dohodnine za leto 2005 in za leto 2006),
- družinska pokojnina in dohodki za delo prek študentskega servisa se ne upoštevajo več pri presojanju statusa vzdrževanega otroka.
POVIŠALI SMO DODATEK ZA VELIKE DRUŽINE
Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku, namenjen pa je družinam s tremi ali več otroki, ki imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju.
Dodatek za družino s tremi otroki je v letu 2007 znašal 350,73 €, za družino s štirimi ali več otroki pa 427,72 €.
Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege ali varstva štirih ali več otrok, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do desetega leta starosti najmlajšega otroka.
Če se eden od staršev odloči ostati doma ali začne delati samo štiri ure zaradi nege otroka s hudo motnjo v telesnem ali blago ali hudo motnjo v duševnem razvoju, je upravičen do nadomestila za izgubljeni dohodek.
Očetovski dopust je bil 1. 1. 2005 podaljšan s 45 na 90 dni. Uvedli smo denarno podporo za čas odsotnosti z delovnega mesta, ko kateri od staršev skrbi za otroka. Tačas se prizna za pokojnino.
Dodatek za družino s tremi otroki je v letu 2007 znašal 350,73 €, za družino s štirimi ali več otroki pa 427,72 €.
Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege ali varstva štirih ali več otrok, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do desetega leta starosti najmlajšega otroka.
Če se eden od staršev odloči ostati doma ali začne delati samo štiri ure zaradi nege otroka s hudo motnjo v telesnem ali blago ali hudo motnjo v duševnem razvoju, je upravičen do nadomestila za izgubljeni dohodek.
Očetovski dopust je bil 1. 1. 2005 podaljšan s 45 na 90 dni. Uvedli smo denarno podporo za čas odsotnosti z delovnega mesta, ko kateri od staršev skrbi za otroka. Tačas se prizna za pokojnino.
ČIM PREJ DO STREHE NAD GLAVO ...
Na stanovanjskem področju je na novo določena oprostitev plačila dohodnine od subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, in oprostitev plačila dohodnine od obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena najmanj za obdobje petih let.
POVEČALI SMO SREDSTVA ZA DRUŽINE
V tem mandatu so se proračunska sredstva, namenjena za podporo družinam, občutno povečala. Na podlagi rebelansa proračuna za leto 2008 in do sedaj razpoložljivih podatkov o izvrševanju veljavnega proračuna ocenjujemo, da so se v tem mandatu sredstva za podporo družinam povečala za več kot 69 %. Če zneske sredstev iz leta 2004 primerjamo z omenjenimi ocenami do konca leta 2008, so se v tem mandatu sredstva povečala takole:
- otroški dodatek za 33 %,
- starševska nadomestila za 80 %,
- dodatek za nego otrok za 41 %,
- dodatek za veliko družino za 152 %,
- pomoč ob rojstvu otroka za 47 %,
- delno plačilo za izgubljeni dohodek za 585 %,
- prispevki (krajši delovni čas, varovanje štirih ali več otrok, neplačan očetovski dopust) za 630 %,
- rejnine za 23 % in
- prispevki za poklicne rejnike za 68 %.
VARNOST TUDI MED ŠTIRIMI STENAMI
S sprejemom Zakona o preprečevanju nasilja v družini se zmanjšujejo dosedanje ovire žrtvam nasilja v družini pri odpravljanju nevzdržnih družinskih razmer in jim zagotavlja ustreznejšo pomoč in varstvo tako, da (1) določi pojavne oblike nasilja; (2) za nosilca primera določi center za socialno delo; (3) uzakoni medinstitucionalni pristop pri obravnavanju nasilja v družini; (4) določa obvezno izobraževanje strokovnih delavcev v raznih organih in organizacijah s področja nasilja v družini; (5) uvaja institut spremljevalec žrtve in (6) brezplačno pravno pomoč v sodnih postopkih. Dosedanje ukrepe za žrtvino varnost dopolnjuje z dvema novima ukrepoma: (7) prepustitev stanovanja v skupni uporabi, (8) stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi. Zakon pa se ne posveča samo žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, da bi ob strokovni pomoči spremenil svoje vedenjske vzorce.
VEČ VESELJA DO ŽIVLJENJA!
Veseli nas pozitivno stališče do novega življenja, ki se kaže tudi v statistikah o naraščanju rojstev. Medtem ko se je leta 2004 rodilo 17.961 otrok, se jih je leta 2007 rodilo 19.850. Upamo na nadaljevanje tega gibanja.
IZBOLJŠALI SMO POLOŽAJ UPOKOJENCEV
Vlada je v tem mandatu namenila veliko pozornosti tudi upokojencem, in sicer ni zaostrovala pogojev za upokojitev, ni podaljševala delovne dobe niti zaostrovala odmere pokojnin. Vlada je med svojimi prvimi ukrepi na področju pokojnin spremenila pokojninski zakon v korist upokojencem tako, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač. Tako se pokojnine od leta 2005 usklajujejo ugodneje. (Npr. upokojenec, ki je leta 2004 prejel 695,64 evra pokojnine, danes dobi 818,48 evra, če zakonodajnih sprememb ne bi bilo, pa bi jih dobil samo 779,93 evra).
Odpravili smo tudi premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine in povečali letni dodatek (t. i. regres). Ta se je v mandatu te vlade povišal za 34 % in 23 % (višji, nižji). Za izboljšanje njihovega položaja je bil konec letošnjega januarja sprejet zakon o varstvenem dodatku; ta je na novo uredil pravico do varstvenega dodatka, in sicer je bila določena nova osnova za odmero dodatka in način usklajevanja. Urejen je bil tudi način valorizacije dodatkov k tistim tujim pokojninam, ki jih prejemajo slovenski državljani, ki so to pravico pridobili v kateri od nekdanjih republik SFRJ. Še dodatno pa smo položaj upokojencev, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov, izboljšali z enkratni pokojninskim dodatkom, ki bo izplačan avgusta v treh različnih višinah (150, 100, 80 evrov). Omenjeni dodatek bo prejelo 252.742 upravičencev. Pokojnine z varstvenim dodatkom so se samo v letošnjem februarju povišale za skoraj 9 %.
Odpravili smo tudi premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine in povečali letni dodatek (t. i. regres). Ta se je v mandatu te vlade povišal za 34 % in 23 % (višji, nižji). Za izboljšanje njihovega položaja je bil konec letošnjega januarja sprejet zakon o varstvenem dodatku; ta je na novo uredil pravico do varstvenega dodatka, in sicer je bila določena nova osnova za odmero dodatka in način usklajevanja. Urejen je bil tudi način valorizacije dodatkov k tistim tujim pokojninam, ki jih prejemajo slovenski državljani, ki so to pravico pridobili v kateri od nekdanjih republik SFRJ. Še dodatno pa smo položaj upokojencev, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov, izboljšali z enkratni pokojninskim dodatkom, ki bo izplačan avgusta v treh različnih višinah (150, 100, 80 evrov). Omenjeni dodatek bo prejelo 252.742 upravičencev. Pokojnine z varstvenim dodatkom so se samo v letošnjem februarju povišale za skoraj 9 %.
PODELJENIH VEČ KOT 3000 KONCESIJ ZA DOMOVE STAREJŠIH
Vlada je jeseni 2006 sprejela Strategijo varstva starejših, s čimer želimo omogočiti usklajeno delovanje resorjev pri ustvarjanju razmer za kakovostno staranje in oskrbo starejših ter povečati medgeneracijsko solidarnost. Sprejeta je bila Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2006–2010, ki določa ključne vsebinske in kvantitativne cilje na področju socialnega varstva (razvoj in modernizacijo socialnovarstvenih storitev in programov ter določitev mreže). Zato so bile naloge ministrstva na področju sociale usmerjene predvsem v zagotavljanje ciljev strategije in resolucije. Glede na rast potreb po institucionalnem varstvu starejših je bilo veliko storjenega tudi pri širitvi mreže institucionalnega varstva. V tem mandatu je bilo na podlagi koncesij, javno-zasebnega partnerstva ali na podlagi obnove že obstoječih zmogljivosti pridobljenih novih 3000 mest.
Z realizacijo teh mest bomo dosegli cilj 5-odstotne vključitve starejših v institucionalno varstvo, kot ga določa omenjena resolucija. Hkrati pa nam bo uspelo zagotoviti pokritost v celotni državi, tako da bodo do konca leta 2009 uporabnikom na voljo domovi v vseh upravnih enotah.
Pravkar je v teku razpis še za 750 mest, namenjenih Ljubljani in Mariboru, kjer so čakalne vrste najdaljše. Ministrstvo pa naložbe usmerja tudi v obnovo že stoječih domov. Trenutno poteka obnova Hrastovca in doma v Slovenskih Konjicah. Letos pa je bila dokončana prenova prostorov na Vrhniki in v Postojni.
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA
VEČ ŠTIPENDIJ
Lani je bil sprejet prvi sistemski zakon o štipendiranju; njegovi nameni so povečanje preglednosti tega področja, hitrejše prilagajanje potrebam gospodarstva, povečanje števila štipendistov, spodbujanje socialno šibkejših otrok za šolanje in študij ter spodbujanje večjega dodeljevanja kadrovskih štipendij s sofinanciranjem. Dodeljevanje državnih štipendij se z novim zakonom prenaša na centre za socialno delo, dodeljevanje Zoisovih štipendij ter sofinanciranje kadrovskih štipendij pa prevzema na novo ustanovljeni Sklad za razvoj kadrov in štipendiranje. S tem se razbremenjuje ZRSZ, ki je te štipendije dodeljeval doslej. Sklad za razvoj kadrov in štipendiranje je bil ustanovljen v letu 2006, da bi dodeljeval sredstva za vlaganje v človeške vire, za večjo zaposljivost, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Ministrstvo bo na podlagi novega zakona o štipendiranju zagotavljalo sofinanciranje kadrovskih štipendij, in sicer v višini 50 % posamezne štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače. Za neposredne kadrovske štipendije je bilo z razpisom 2007/2008 namenjenih 5 mio €, v razpisu za 2008/2009 pa 8 mio €. Za posredne kadrovske štipendije (regijske štipendijske sheme) pa je z objavo razpisa (1. 8. 2008) namenjenih 19 mio €.
V letu 2007 je Javni sklad za razvoj kadrov podelil štipendije za študij v tujini v okviru 5 razpisov, kjer je bilo skupno razpisanih 970 tisoč € sredstev. V letu 2008 pa je za študij v tujini namenjenih 2,2 mio €, kar je dvakrat več kot leto poprej.
V letu 2007 je Javni sklad za razvoj kadrov podelil štipendije za študij v tujini v okviru 5 razpisov, kjer je bilo skupno razpisanih 970 tisoč € sredstev. V letu 2008 pa je za študij v tujini namenjenih 2,2 mio €, kar je dvakrat več kot leto poprej.
ŠTUDENTOM ZAGOTOVLJENA SUBVENCIONIRANA PREHRANA
Da bi vsem študentom v času študija omogočiti nižje stroške ter čim rednejšo in zdravo prehrano, je bil sprejet Zakon o subvencioniranju študentske prehrane, ki zagotavlja trajno subvencionirane prehrane študentom. Novost zakona je, da se subvencioniranje prehrane določa v znesku in ne več v odstotku od višine regresa prehrane zaposlenih. Študentom s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta in študentom, ki so starši, smo z novim zakonom zagotovili dodatnih 10 obrokov mesečno.
1400 NOVIH ŠTUDENTSKIH POSTELJ
Zgraditev študentskih bivalnih zmogljivosti – MVZT je skupno preskrbel 1401 študentsko posteljo v skupni vrednosti 39,8 milijona evrov. Od tega je bilo 991 novih ležišč v Ljubljani, 410 pa v Mariboru. Prenovljena so bila 1003 študentska ležišča v Ljubljani in Mariboru. Vrednost obnove je znašala 14,8 milijona evrov. S tem smo v večjem delu uresničili projekt prenove in zgraditve študentskih bivalnih zmogljivosti. Trenutno so v teku naložbe v prenovo in nadzidavo študentskega doma 1 v Ljubljani, kjer gre za 304 študentske postelje, prenovo in nadzidavo študentskega doma Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, kjer gre za 237 študentskih postelj, ter prenovo študentskega doma 5 v Mariboru, kjer gre za 172 študentskih postelj.
V Novem mestu, Celju in Novi Gorici bodo pri gradnji sodelovale občine na podlagi posebne pogodbe z MVZT. Pisma o nameri so že podpisana z občinami Celje, Koper in Novo mesto.
V Novem mestu bo predvidoma sofinancirana zagotovitev najmanj 100 ležišč v okvirnem znesku 3 milijonov evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010, v Novi Gorici predvidoma najmanj 80 ležišč v okvirnem znesku 2,4 mio evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010, v Celju pa bo predvidoma sofinanciranih najmanj 80 novih ležišč v okvirnem znesku 2,4 milijona evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010. Projektni svet za uresničevanje projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti se je sešel junija letos in je kot priporočilo pri gradnji in prenovi študentskih domov sprejel Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov.
Minimalni tehnični pogoji, ki jih določa ta dokument in pri oblikovanju katerih so sodelovali tudi študentje, se nanašajo na lokacijo, zemljišče in objekt. Tako naj bi skupna bruto površina ne presegala 22 kvadratnih metrov na ležišče. V objektu oziroma naselju pa je treba zagotoviti dva odstotka študentskih ležišč, prirejenih za funkcionalno ovirane ljudi ter za študentske družine. Obenem je določeno, da mora biti stavba študentskega doma brez arhitektonskih ovir. Listina tudi določa, da število potrebnih parkirnih mest določata lokacijska dokumentacija in gradbeno dovoljenje na podlagi zahtev v prostorskih aktih. Predvidoma pa se predvidi 20 odstotkov mest za shranjevanje koles glede na število ležišč v študentskem domu.
V Novem mestu, Celju in Novi Gorici bodo pri gradnji sodelovale občine na podlagi posebne pogodbe z MVZT. Pisma o nameri so že podpisana z občinami Celje, Koper in Novo mesto.
V Novem mestu bo predvidoma sofinancirana zagotovitev najmanj 100 ležišč v okvirnem znesku 3 milijonov evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010, v Novi Gorici predvidoma najmanj 80 ležišč v okvirnem znesku 2,4 mio evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010, v Celju pa bo predvidoma sofinanciranih najmanj 80 novih ležišč v okvirnem znesku 2,4 milijona evrov v obdobju od 2008 do vključno 2010. Projektni svet za uresničevanje projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti se je sešel junija letos in je kot priporočilo pri gradnji in prenovi študentskih domov sprejel Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov.
Minimalni tehnični pogoji, ki jih določa ta dokument in pri oblikovanju katerih so sodelovali tudi študentje, se nanašajo na lokacijo, zemljišče in objekt. Tako naj bi skupna bruto površina ne presegala 22 kvadratnih metrov na ležišče. V objektu oziroma naselju pa je treba zagotoviti dva odstotka študentskih ležišč, prirejenih za funkcionalno ovirane ljudi ter za študentske družine. Obenem je določeno, da mora biti stavba študentskega doma brez arhitektonskih ovir. Listina tudi določa, da število potrebnih parkirnih mest določata lokacijska dokumentacija in gradbeno dovoljenje na podlagi zahtev v prostorskih aktih. Predvidoma pa se predvidi 20 odstotkov mest za shranjevanje koles glede na število ležišč v študentskem domu.
VSAKO ŠTUDENTSKO LEŽIŠČE IMA INTERNET
Večletni projekt »Vsako študentsko ležišče – priključek na internet« je za študentske domove, ki so javni zavodi, popolnoma uresničen. Projekt je bil razširjen še na tri dijaške domove, ki presežek svojih nastavitvenih zmogljivosti že več let redno namenjajo študentom. S sofinanciranjem v skupni višini 1.335.000 € ima tako sedaj prek 9000 študentov v javnih študentskih domovih možnost kakovostnega hitrega priključka v slovensko nacionalno raziskovalno in izobraževalno omrežje ARNES in internet.
SPREMENJEN PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU BIVANJA ŠTUDENTOV
Uskladili smo spremembe in dopolnitve Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. V pravilniku smo poudarili , da do subvencioniranega bivanja niso upravičeni študenti, ki so samostojni podjetniki. Dodali smo, da se subvencija dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom. Pogoji za partnerja so izenačeni s pogoji za spremljevalca študenta invalida. Subvencija pa se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta. V pravilnik smo vnesli določilo, da se subvencija za bivanje v študentskem domu dodeljuje za čas študija enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. V primeru, da je posamezen študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot odločilen upošteva samo študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije. Pravilnik smo prilagodili bolonjskim študijskim stopnjam in natančneje določili trajanje subvencioniranja v primeru vzporednega študija.
VELIKO SREDSTEV ZA RAZVOJ ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki jih bo ministrstvo namenilo v letih 2008 in 2009 za sofinanciranje razvijanja visokošolskih študijskih programov, je okrog 680.000 evrov. Že v letih 2004-2006 so bili iz sredstev Evropskega socialnega sklada objavljeni trije javni razpisi za sofinanciranje dejavnosti pri posodabljanju in razvijanju takih študijskih programov. V omenjenih treh razpisih se je namenilo okoli 2.110.000 evrov, kar skupaj s sedanjim financiranjem pomeni okrog 2.800.000 evrov v ta namen.
Z razpisi za razvojne naloge ministrstvo spodbuja predvsem izvajanje novih študijskih programov, pa tudi izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. S sredstvi za izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev razpis za razvojne naloge spodbuja predvsem pridobivanje oziroma izpopolnjevanje njihove pedagoške, raziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti. V razpise je vnesena tudi mednarodna komponenta z izmenjavo zaposlenih oziroma sodelovanjem tujih strokovnjakov. V letošnjem razpisu je okvirno predvideno, da se razdelijo sredstva v višini 2.550.000 evrov.
Uvajanje bolonjske reforme – na dan 30.6. 2008 je akreditiranih več kot 350 bolonjskih študijskih programov. Prenova intenzivno poteka še na področju naravoslovja, umetnosti, športa, socialnega dela, izobraževanja učiteljev ter zdravstva. MVZT jo je spodbujalo tudi z razpisi iz sredstev Evropskega socialnega sklada, delovanje pa z razpisi za razvojne naloge.
Z razpisi za razvojne naloge ministrstvo spodbuja predvsem izvajanje novih študijskih programov, pa tudi izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. S sredstvi za izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev razpis za razvojne naloge spodbuja predvsem pridobivanje oziroma izpopolnjevanje njihove pedagoške, raziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti. V razpise je vnesena tudi mednarodna komponenta z izmenjavo zaposlenih oziroma sodelovanjem tujih strokovnjakov. V letošnjem razpisu je okvirno predvideno, da se razdelijo sredstva v višini 2.550.000 evrov.
Uvajanje bolonjske reforme – na dan 30.6. 2008 je akreditiranih več kot 350 bolonjskih študijskih programov. Prenova intenzivno poteka še na področju naravoslovja, umetnosti, športa, socialnega dela, izobraževanja učiteljev ter zdravstva. MVZT jo je spodbujalo tudi z razpisi iz sredstev Evropskega socialnega sklada, delovanje pa z razpisi za razvojne naloge.
VISOKOŠOLSKA ZAKONODAJA
S spremembo Zakona o visokem šolstvu smo v letu 2008 med drugim v skladu z Ustavno odločbo uredili pravni položaj strokovne službe Sveta RS za visoko šolstvo. Uredili smo položaj diplomantov dosedanjih univerzitetnih študijskih programov, ki so se v študijskem letu 2005/06 vpisali v magistrske študijske programe 2. stopnje. Z zakonom smo določili tudi pravno podlago za razširitev mednarodnega sodelovanja slovenskih univerz z drugimi univerzami, visokošolskimi ali raziskovalnimi ustanovami ter določili način pridobitve akreditacije visokošolskih programov tujih mednarodnih zvez univerz. Z novelo visokošolskega zakona v letu 2006 pa smo skupaj z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja odpravili pravno praznino glede razmerja med diplomanti dosedanjih in novih študijskih programov.
Sprejeta Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja je prvi veljavni pravni akt v Sloveniji, ki uvaja Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja kot obvezen nacionalni standard in se uporablja za razvrščanje izvajanja in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov.
Sprejeta Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja je prvi veljavni pravni akt v Sloveniji, ki uvaja Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja kot obvezen nacionalni standard in se uporablja za razvrščanje izvajanja in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov.
VEČ ŠTUDENTSKIH IZMENJAV
Ob zavesti o pomenu študentske mobilnosti smo povečali sredstva za programe študijskih izmenjav Erasmus in omogočili več študentskih izmenjav. Slovenski visokošolski zavodi sodelujejo v programu od leta 1999, ko je v izmenjavi sodelovalo 170 študentov, v tem študijskem letu pa se je število udeležencev (po podatkih CMEPIUS) povzpelo že na 1228 tistih, ki so iz Slovenije odšli v tujino, ter na 850 tistih, ki so iz tujine prišli v Slovenijo. Slovenski študenti vsako leto v celoti porabijo denar za mobilnost Erasmus.
ODPRAVLJAMO NESKLADJE MED VPISOM NA ŠTUDIJ IN POTREBAMI TRGA DELA
Seznanjali smo mlade s študijskimi programi v povezavi z zaposlitvenimi možnostmi – tri leta zapored je MVZT po slovenskih regijah pripravljalo posvete za dijakinje in dijake zaključnih letnikov srednjih šol.
Namen posvetov je bil seznaniti jih s čim več koristnimi informacijami pred vpisom v visoko šolstvo. Izkazalo se je namreč, da vladajo precejšnja neskladja med vpisom na posamezne študijske smeri in potrebami trga dela. Posveti so spodbudili fakultete in podjetja, da tudi sami pripravljajo predstavitve študijskih programov in poklicev po srednjih šolah že pred izidom razpisa za vpis. Vlada RS si je ves čas prizadevala uravnotežiti vpisna razmerja, saj je pomembno, da mladi po študiju dobijo tudi zaposlitev. Izkušnje s posvetov so pokazale, da so dijaki tudi s pomočjo konkretnih podatkov o zaposlitvenih možnostih še skrbneje pretehtali svojo študijsko izbiro, saj so se vpisna razmerja v zadnjih dveh letih obrnila v prid tehnike in naravoslovja. Tudi razpis za vpis v visoko šolstvo smo oblikovali v skladu s potrebami trga dela. Podatki po prvem vpisnem roku za študijsko leto 2008/2009 kažejo, da se je precej povečalo število prijav za študijske programe iz naravoslovja, matematike in računalništva. Samo od lani se je število prijavljenih povečalo za 133, v odstotnem deležu pa s 7,3 % na 8,4 %. Za študijsko področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva so visokošolski zavodi zbrali podobno število prijav kot lani, skoraj enak je tudi odstotni delež: lani 18,60 %, letos 18,57%.
MEDICINSKA FAKULTETA V MARIBORU IN DRUGE NALOŽBE
MVZT se zaveda pomena zdravstvenih poklicev in potreb trga po teh poklicih pa tudi velike vpisne želje mladih po teh poklicih. Zato je podprlo razvoj Medicinske fakultete v Mariboru. V letu 2007 je Univerzi v Mariboru zagotovilo 1.162.273 evrov sredstev za to naložbo, letos pa 1.439.210 evrov. Za to naložbo je predvidena tudi raba sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
V mandatu te vlade so bile na področju visokega šolstva dokončane tele naložbe: v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Fakulteta za matematiko in fiziko ter FDV, v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta (laboratorij) in Pedagoška fakulteta, na Primorskem pa Visoka šola za zdravstvo, Turistika ter Fakulteta za humanistične vede.
V mandatu te vlade so bile na področju visokega šolstva dokončane tele naložbe: v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Fakulteta za matematiko in fiziko ter FDV, v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta (laboratorij) in Pedagoška fakulteta, na Primorskem pa Visoka šola za zdravstvo, Turistika ter Fakulteta za humanistične vede.
ZAČRTALI SMO RAZVOJNE SMERNICE SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA PROSTORA
V mandatu te vlade je slovenska raziskovalna sfera dobila Nacionalni raziskovalno-razvojni program za obdobje od 2007 do 2010 ter Nacionalni program visokega šolstva za isto obdobje. Nacionalni raziskovalno-razvojni program je začrtal naslednje cilje: povečati vpliv RR v domačem okolju, povečati vlaganje v raziskave in razvoj (RR), povečati kakovost RR, okrepiti človeške vire za RR, razviti spodbudno okolje za RR, povečati število visokotehnoloških in inovativnih podjetij. Nacionalni program visokega šolstva pa je začrtal naslednje cilje: ustvariti enoten visokošolsko-raziskovalni prostor v Republiki Sloveniji, izobraziti 80 mladih raziskovalcev letno za gospodarstvo, obdržati vsaj 60 % mladih med 18. in 24. letom v terciarnem izobraževanju, povečati delež prebivalstva (starega 15 let ali več), vključljivega v visokošolsko izobraževanje s sedanjih 15 % na 25 % ter doseči razmerje od sedanjih 57 % na vsaj 75 % diplomantov glede na prvi vpis študentov v prvi letnik, povečati sredstva za visokošolsko izobraževanje in raziskovalno delo na vsaj 5 % BDP, povečati število visokošolskih zavodov v Sloveniji in doseči boljšo pokrajinsko pokritost s posameznimi oddelki in/ali programi na vseh slovenskih območjih, uveljavitev vsaj ene od slovenskih univerz med najboljšimi evropskimi univerzami, izpopolnitev splošnejšega sistema meril in uporaba posebnih razmerij med tremi vrstami meril za vsak poseben namen, odpreti habilitacijski prostor za povečanje pretoka strokovnjakov med visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in spodbujati razvoj komercialno manj zanimivih študijskih področij in raziskav.
1. Uredili smo plačni sistem v raziskovalni in visokošolski sferi - uspešno smo dokončali pogajanja o aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. V povprečju se bodo osnovne plače na nosilnih delovnih mestih (to so docent, izredni profesor in redni profesor ter znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik) povečale za okoli 17 odstotkov. Povečanje bo izpeljano v štirih korakih do leta 2010.
2. Postopno smo povečali vlaganje v znanost - delež ministrstva v celotnih načrtovanih odhodkih proračuna RS je s 5,25 % v letu 2005 narasel na 5,67 % v letu 2008. Sredstva na programu znanost in tehnološki razvoj za znanstveno-raziskovalno dejavnost so se v tem obdobju povečala za 31%.
3. Videokonferenčni sistemi na univerzah - s sofinanciranjem skupnega projekta vseh treh slovenskih javnih univerz v višini 80.000 € so bili na vseh treh rektoratih vzpostavljeni kakovostni videokonferenčni sistemi, ki skupaj s prenosnimi in namiznimi sistemi omogočajo novo raven pri vsakodnevnih dejavnostih poslovnega in pedagoškega dela na univerzah.
4. Razvoj in postavitev brezžičnega omrežja Eduroam v univerzitetnih okoljih - sadovi večletnega projekta so izredni – vse fakultete in druge pedagoške članice vseh treh slovenskih javnih univerz so se priključile evropskemu sistemu Eduroam. Slovenija je tako poleg Portugalske edina država v EU, ki je dosegla to raven. V obdobju 2005–2008 smo ta projekt financirali v skupni višini 380.000 €.
1. Uredili smo plačni sistem v raziskovalni in visokošolski sferi - uspešno smo dokončali pogajanja o aneksu h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. V povprečju se bodo osnovne plače na nosilnih delovnih mestih (to so docent, izredni profesor in redni profesor ter znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik) povečale za okoli 17 odstotkov. Povečanje bo izpeljano v štirih korakih do leta 2010.
2. Postopno smo povečali vlaganje v znanost - delež ministrstva v celotnih načrtovanih odhodkih proračuna RS je s 5,25 % v letu 2005 narasel na 5,67 % v letu 2008. Sredstva na programu znanost in tehnološki razvoj za znanstveno-raziskovalno dejavnost so se v tem obdobju povečala za 31%.
3. Videokonferenčni sistemi na univerzah - s sofinanciranjem skupnega projekta vseh treh slovenskih javnih univerz v višini 80.000 € so bili na vseh treh rektoratih vzpostavljeni kakovostni videokonferenčni sistemi, ki skupaj s prenosnimi in namiznimi sistemi omogočajo novo raven pri vsakodnevnih dejavnostih poslovnega in pedagoškega dela na univerzah.
4. Razvoj in postavitev brezžičnega omrežja Eduroam v univerzitetnih okoljih - sadovi večletnega projekta so izredni – vse fakultete in druge pedagoške članice vseh treh slovenskih javnih univerz so se priključile evropskemu sistemu Eduroam. Slovenija je tako poleg Portugalske edina država v EU, ki je dosegla to raven. V obdobju 2005–2008 smo ta projekt financirali v skupni višini 380.000 €.
SPODBUJAMO POVEZAVE V “TRIKOTNIKU ZNANJA”
Spodbujanje povezav v trikotniku znanja med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom – krepko smo povečali število novih mladih raziskovalcev iz gospodarstva, sprejetih v financiranje. Ko se je leta 2001 projekt pričel, jih je bilo 29, leta 2004 pa 35 – letos smo jih sprejeli v financiranje še 63. Te številke so velike, saj je bilo po podatkih Statističnega urada na dan 31.12. 2006 v vseh predelovalnih dejavnostih skupaj zaposlenih 234 doktorjev znanosti. Ravno sredi julija 2008 pa smo objavili letošnji razpis, ki omogoča odobritev statusa mladega raziskovalca okoli 130 kandidatom. Prijavitelji na razpis so lahko tudi manjša podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo vsaj dva zaposlena. Razpis spada v okvir programov za prenos in dvig znanja v gospodarstvu, z namenom omogočiti višjo izobrazbo v gospodarstvu.
Krepitev znanja v gospodarstvu je namreč pogoj za povečanje inovativnosti in ustvarjene dodane vrednosti ter produktivnosti gospodarstva. Za razpis smo za obdobje 2007 do 2013 oziroma 2015 pridobili 69.440.000 evrov iz Evropskega socialnega sklada. Za leto 2008 je ministrstvo dopolnilo usmeritve Javni agenciji za raziskovalno dejavnost z novim prednostnim sklopom – raziskave, vpete v razvojne potrebe slovenske industrije. S to spremembo želimo raziskovalce v javnem sektorju spodbuditi k usmerjanju v raziskave, ki so povezane z razvojnimi potrebami gospodarskega okolja. Nova prioriteta se upora-blja že pri vrednotenju raziskovalnih programov in projektov v letu 2008.
Znatna sredstva smo namenili za tehnološki razvoj v podjetjih. To smo storili prek raznih razpisov: omenili smo že razpise za mlade raziskovalce iz gospodarstva. Vsa leta smo izvajali tudi javne razpise v podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti v podjetjih.
Krepitev znanja v gospodarstvu je namreč pogoj za povečanje inovativnosti in ustvarjene dodane vrednosti ter produktivnosti gospodarstva. Za razpis smo za obdobje 2007 do 2013 oziroma 2015 pridobili 69.440.000 evrov iz Evropskega socialnega sklada. Za leto 2008 je ministrstvo dopolnilo usmeritve Javni agenciji za raziskovalno dejavnost z novim prednostnim sklopom – raziskave, vpete v razvojne potrebe slovenske industrije. S to spremembo želimo raziskovalce v javnem sektorju spodbuditi k usmerjanju v raziskave, ki so povezane z razvojnimi potrebami gospodarskega okolja. Nova prioriteta se upora-blja že pri vrednotenju raziskovalnih programov in projektov v letu 2008.
Znatna sredstva smo namenili za tehnološki razvoj v podjetjih. To smo storili prek raznih razpisov: omenili smo že razpise za mlade raziskovalce iz gospodarstva. Vsa leta smo izvajali tudi javne razpise v podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti v podjetjih.
V letih 2005 in 2008 smo posebej financirali RR projekte v malih in srednje velikih podjetjih, vsa leta pa tudi raziskovalno-razvojne projekte tehnoloških centrov, mednarodne industrijske RR projekte v okviru programa EUREKA (temu programu smo v zadnjem letu po splošnem mnenju te mreže zelo uspešno predsedovali). Podprli smo tudi projekte slovenskih tehnoloških platform, organizacije, ki podpirajo inovacijsko dejavnost, ter mednarodne raziskovalno-razvojne projekte: MANUET (projekt spodbuja mednarodno sodelovanje in s tem dvig tehnološke razvitosti vključenih regij in držav), CORNET (projekt v okviru 6. in 7. okvirnega programa, katerega cilj je mreža za izmenjavo informacij in sodelovanje med regionalnimi programi držav in shemami kolektivnih raziskav po vsej Evropi) ter ERA-SME (usklajevanje in povezovanje regionalnih programov, ki podpirajo sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji ter RR organizacijami). Skupno smo za vse te razpise izplačali približno 32 milijonov € (sem niso všteta sredstva strukturnih skladov trenutno odprtih razpisov) in podprli čez 300 raziskovalno-razvojnih projektov podjetij. V letu 2008 namenja pristojno ministrstvo programu za tehnološki razvoj 88 odstotkov več sredstev kot leta 2004, skupaj pa vsa tri ministrstva (MVZT, MG in MORS), aktivna na tem področju, namenjajo štirikrat več sredstev kot leta 2004, v veliki meri zaradi usmeritve strukturnih skladov v tehnološki razvoj.
V MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA SMO UVAJALI E-POSLOVANJE
V sodelovanju z agencijo JAPTI smo v letih 2006-2008 v višini 190.000 evrov sofinancirali izvedbo spodbujevalnega programa za uvajanje e-poslovanja v malih in srednje velikih podjetja (MSP). V okviru projekta je bilo izvedeno usposabljanje zaposlenih v podjetjih na področju novih tehnologij e-poslovanja, usposabljanje zaposlenih v podpornih ustanovah za spodbujanje razvoja e-poslovanja v MSP, usposabljanje svetovalcev o novih storitvah e-poslovanja in promocija uporabe sodobnih načinov e-poslovanja v MSP. Ciljne skupine so bili končni uporabniki, tj. MSP, podporno okolje – zaposleni v lokalnih podjetniških centrih – in svetovalci specialisti s področja IKT. Cilji projekta: usposobljenost 40 zaposlenih v podpornih ustanovah na področju e-računov, usposobljenost 15 svetovalcev za izvajanje svetovanja na področju uvajanja e-računov, začetek uvajanja e-računov v 50 podjetij, seznanitev 2000 MSP z možnostmi uporabe e-računov v poslovnih sistemih.
NUK SE BO GRADIL!
Projekt NUK Jožeta Plečnika smo po 19 letih pripeljalo tik do pričetka gradnje prve faze - postopek pridobivanja zemljišč oziroma t.i. stavbnega fonda in njihove ureditve je za potrebe 1. faze končan. Podpisana je pogodba za Rimsko 1, ki zaokroža potrebni stavbni fond za prvo fazo. Pridobljeni so vsi projektni pogoji. Vredni arheološki ostanki z območja treh insul so že odkopani, v načrtu pa je, da se ti ostanki predstavijo v sklopu objekta NUK Jožeta Plečnika. Podpisali smo pogodbo z MORS, da bo v vojašnici v Sostrem deponija arheoloških ostalin. Dela ZVKDS, ki obsegajo predvsem arheološke raziskave terena, morajo biti končana do 20. 8. 2008, prav tako pa mora biti do takrat izdelano končno poročilo o konservatorskem in arheološkem delu, demontaža zidov, prestavitev in skladiščenje gradbenega materiala za potrebe poznejše prezentacije ter izdano kulturnovarstveno soglasje.
DOM IRIS
Dom IRIS (Inteligentne rešitve in inovacije za samostojno bivanje) in AAL– Dom IRIS, ki smo ga odprli konec leta 2007 v prostorih Inštituta za rehabilitacijo, je dober primer prakse, kjer vse skupine uporabnikov, ki so pogosto izločene iz procesov informacijske družbe, vključimo vanjo in jim s tehnologijo ter storitvami olajšamo življenje. Projekt pomeni povezovanje trikotnika znanja, znanosti in gospodarstva, k čemur še posebej težimo v skladu z lizbonsko strategijo. V projektu smo sodelovali Inštitut za rehabilitacijo, MVZT, Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Fakulteta za elektrotehniko, zavod SETTCE, podjetji SmartCom in MKS. Strokovna skupina je bila zasnovana multidisciplinarno, saj so jo sestavljali strokovnjaki s področja informatike, medicine, rehabilitacije, senzorike in fizioterapije. V domu IRIS so predstavljene podporne tehnologije ter tehnologije »pametnega doma« za potrebe štirih glavnih ciljnih skupin uporabnikov: starejših, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih, oseb z gibalnimi motnjami (invalidi, bolniki s poškodbami glave, bolniki po kapi, bolniki z multiplo sklerozo) ter za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Finančna vrednost projekta v letih 2006–2008 je znašala 350.000 €. Dom IRIS zdaj prehaja v okvirje asociacije AAL (Ambient Asisted Living) (če se s tem hvalimo pred slovenskimi volilci, bi se spodobilo prevesti v slovenščino), kjer se financira njegov nadaljnji razvoj ter razvoj e-storitev in e-vsebin. Za AAL je Slovenija v letu 2008 namenila 200.000 € in s tem omogočila financiranje mednarodnih projektov s področja oseb s posebnimi potrebami ter starejših.
SPREJELI SMO STRATEGIJO RAZVOJA INFORMACIJSKE DRUŽBE
Namen Strategije razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji, ki jo je MVZT pripravilo v letu 2007, je z učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije spodbuditi konkurenčnost in produktivnost, zagotoviti uravnotežen družbeni in regionalni razvoj, izboljšati kakovost življenja celotne družbe in vsakega posameznika. V tej luči smo v letu 2008 objavili javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov e-vsebin in e-projektov. Namenjen je bil naslednjim tematskim področjem: kultura, zdravje, mala in srednja podjetja, znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve, e-vsebine in e-storitve za potrošnike ter e-storitve s področja lokalne e-uprave.
S projektom želimo obogatiti ponudbo elektronskih vsebin ter storitev in omogočiti dostop do njih vsem državljanom kjer koli in kadar koli. Vsebine projekta se nanašajo zlasti na dostop in uporabo različnih vsebin ter storitev e-uprave in drugih vsebin, povezanih z delom in pristojnostmi javne uprave.
S projektom želimo obogatiti ponudbo elektronskih vsebin ter storitev in omogočiti dostop do njih vsem državljanom kjer koli in kadar koli. Vsebine projekta se nanašajo zlasti na dostop in uporabo različnih vsebin ter storitev e-uprave in drugih vsebin, povezanih z delom in pristojnostmi javne uprave.
SPLETNO OKO ZA “VAREN” INTERNET
Projekt Spletno oko - je slovenska spletna prijavna točka, prek katere lahko uporabniki interneta prijavijo nezakonite in škodljive spletne vsebine na internetu v Sloveniji. Sodelovanje podobnih točk v Evropi se je izkazalo za učinkovit ukrep v boju za zmanjšanje nezakonitih in škodljivih vsebin na internetu, kakršna sta otroška pornografija in sovražni govor.Projekt Spletno-oko.si deluje v okviru komunitarnega programa »Varnejši internet plus« in je del omrežja INHOPE. Pri projektu kot člani svetovalnega organa sodelujejo Vrhovno državno tožilstvo Slovenije in Policija ter predstavniki medijev in drugih organizacij, ki delujejo na področju varovanja pravic otrok. Slovenski uporabniki interneta imamo z anonimnim poročanjem o obstoju potencialno nelegalnih ter škodljivih vsebin na internetu novo možnost, da tudi sami prispevamo k varnejšemu internetu. Projekt sofinancirata Generalni direktorat za informacijsko družbo pri Evropski komisiji ter MVZT (Direktorat za informacijsko družbo). Celotna vrednost dvoletnega projekta v letih 2006/2007 je bila 170.000 €, od tega je prispevek MVZT-ja 75.000 €.
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA ZA VSAKOGAR
Namen projekta E-šole je približati in narediti uporabo informacijske tehnologije ter znanj dostopno kar najširšemu krogu ljudi v Republiki Sloveniji. Tako imajo vsi prebivalci RS možnost zastonjske uporabe računalnika (skeniranja, pisanja, obdelave fotografij…), dostopa do spleta na vseh e-šolah (predvsem v popoldanskem času). V okviru projekta podpiramo predvsem naslednje vrste uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT): uporaba IKT za potrebe dela in vsakdanjega življenja, dostop do spletnih storitev na javen in brezplačen način, dostop do spletnih storitev v okviru dela zavoda (tako na zavodu kot tudi zunaj) in usposabljanje za znanja, potrebna za učinkovito vključevanje v informacijsko družbo.
Danes v Sloveniji deluje 31 e-šol, ki se lahko pohvalijo z obiskom okvirno 100.000 obiskovalcev letno. Pri tem so bile 4 vzpostavljene na novo, druge pa se sofinancirajo za izvajanje vsebin in vzdrževanje. Skupna vrednost financiranja od MVZT je 210.000 €.
Danes v Sloveniji deluje 31 e-šol, ki se lahko pohvalijo z obiskom okvirno 100.000 obiskovalcev letno. Pri tem so bile 4 vzpostavljene na novo, druge pa se sofinancirajo za izvajanje vsebin in vzdrževanje. Skupna vrednost financiranja od MVZT je 210.000 €.
PRAVOSODJE
ŽELIMO POVRNITI ZAUPANJE DRŽAVLJANOV V PRAVNO DRŽAVO
Poleg odmevnega znižanja notarske tarife za polovico, s čimer so državljani prihranili 65 mio €, smo v tem mandatu povečali število notarskih mest z 68 na 125. S tem sta se povečali konkurenčnost med notarji in večja dostopnost notarskih storitev prebivalcem in podjetnikom.
Pripravili smo nova sodobna zakona (o mediaciji in o arbitraži), ki omogočata hitrejše in cenejše zunajsodno alternativno reševanje sporov, ter moderna zakona o sodnih taksah in odvetniški tarifi, ki vnaprej jasno določata višino stroška vsakega sodnega postopka in spodbujata stranke k sklepanju sodnih in zunajsodnih poravnav, odvetnike pa odvračata od zavlačevanju sodnih postopkov. Z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja smo omogočili sojenje v razumnem roku, državi pa prihranili 600 mio €.
Pripravili smo nova sodobna zakona (o mediaciji in o arbitraži), ki omogočata hitrejše in cenejše zunajsodno alternativno reševanje sporov, ter moderna zakona o sodnih taksah in odvetniški tarifi, ki vnaprej jasno določata višino stroška vsakega sodnega postopka in spodbujata stranke k sklepanju sodnih in zunajsodnih poravnav, odvetnike pa odvračata od zavlačevanju sodnih postopkov. Z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja smo omogočili sojenje v razumnem roku, državi pa prihranili 600 mio €.
Zaradi prepočasnega sojenja pa smo zahtevke za odškodnine preusmerili na slovenska sodišča. Sedaj strankam po pravično zadoščenje ni treba več na Evropsko sodišče v Strasbourg, ker odškodnino prisojajo že sama slovenska sodišča.
Spremenili smo Zakon o kazenskem postopku, da omogoča v celoti elektronsko poslovanje sodišč v kazenskih postopkih, avdio-video snemanje glavnih obravnav, in povečuje učinkovitost izterjave denarnih kazni in stroškov sodnih postopkov v korist proračuna RS. Spremenili smo zakon o pravdnem postopku, da dokončno odpravlja možnost pritožbenim sodiščem vračati zadeve v reševanje nazaj na prvo stopnjo. Z novelo zakona bodo morala pritožbena sodišča odločiti na seji senata ali razpisati glavno obravnavo in dokončno odločiti.
S spremembo zakona o pravniškem državnem izpitu in povečanjem števila pripravniških mest za več kot polovico, smo dokončno odpravili večletne čakalne dobe za opravljanje pravosodne prakse na sodišču in s tem povečali možnost, da več univ. dipl. pravnikov čim prej opravi pravniški državni izpit.
S tem se bo posledično tudi bistveno povečalo število kandidatov za opravljanje najodgovornejših del in nalog na sodiščih, tožilstvih in drugih pravosodnih organih.
Spremenili smo zakon o brezplačni pravni pomoči ter z njim zagotovili brezplačno pravno pomoč res tistim, ki jo zaradi svojega socialnega in finančnega stanja dejansko potrebujejo. Odpravili smo namreč anomalijo, da je prvi brezplačni pravni nasvet do sedaj lahko dobil vsakdo, ne glede na premoženjsko oziroma socialno stanje.
V pravosodne organe je bilo vloženih skupaj 57 mio € naložbenih sredstev, pravosodnim organom pa smo zagotovili za 45. 540 m2 novih poslovnih prostorov. Na internem trgu vlade smo brezplačno pridobili dodatnih 15.000 m2 poslovnih prostorov v vrednosti 20 mio €. Kupili smo pohištvo za več kot 70 obravnavnih dvoran in drugo opremo za delovanje sodišč. Prvič v zgodovini sodstva smo se odločno lotili zagotavljanja varnosti na sodiščih z modernimi tehničnimi sredstvi.
Nova zakonodaja o sodiščih omogoča učinkovitejše in bolj dinamično vodenje sodišč. Z njo je zagotovljena učinkovitejša mobilnosti sodnikov in sodnih spisov (»leteči spisi«) med sodišči, vse izključno z namenom zagotoviti učinkovito sojenje v razumnem roku.
Nova kazenska zakonodaja omogoča prožnejšo moderno evropsko kaznovalno politiko, alternativne oblike prestajanja kazni, delo v splošno korist skupnosti pri izrečenih kazni zapora do enega leta in s tem razbremenitev prostorske stiske v zaporih. Zagotovili smo zadnjo mogočo lokacijo v središču Ljubljane za gradnjo nove funkcionalno opremljene sodne stavbe za potrebe ljubljanskih prvostopnih sodišč (zdaj porabimo samo za najemnine 4,2 mio € letno)
Dokončno smo rešili prostorsko problematiko sodišč in drugih pravosodnih organov v Celju, Mariboru, Trbovljah, Radovljici, Ljutomeru, Kamniku, Murski Soboti, Lendavi, Vrhniki, Tolminu, Idriji, Piranu, Novem mestu, Brežicah, Krškem, Šmarju pri Jelšah, Slovenj Gradcu, Kranju, Gor. Radgoni, Lenartu, Grosupljem in Črnomlju, bistveno pa izboljšali stanje v Novi Gorici in na Ptuju. S celotnega področja pravosodja je bilo v DZ sprejetih 62 zakonov, ki jih je pripravilo naše ministrstvo, izdana sta bila 102 podzakonska predpisa za poenostavitev postopkov, olajšanje dostopnosti, poenostavitev dela sodišč in zmanjšanje stroškov za delo sodišč, vse z namenom zagotoviti prebivalcem in podjetnikom pravico do sojenja v razumnem roku.
Ustanovili smo Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki omogoča popolno elektronsko odločanje o izvršilnih predlogih v 48 urah.• Delež pravnomočno dokončanih denacionalizacijskih zadev znaša 97,4 odstotka (38.604 dokončanih od 39.642 vloženih).• Komisija za popravo krivic je namesto povprečno 858 zadev na leto, kot jih je reševala v letih 1997 do 2004, v letih od 2005 do 2008 rešila povprečno 4.731 zahtevkov na leto.
KONEC OBDOBJA "NEDOTAKLJIVIH"
S spremembo zakonodaje je bil pri Vrhovnem državnem tožilstvu v tem mandatu ustanovljen specializiran oddelek za pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe s policijskimi pooblastili. Oddelek je v prvih treh mesecih svojega delovanja v letu 2008 reševal kazenske zadeve zoper 165 osumljencev.
Pri Vrhovnem državnem tožilstvu je bila ustanovljena posebna skupina za pregon organiziranega kriminala, ki je začela delovati 1. 11. 2007. Za kakovostnejše delo v pravosodju je bil ustanovljen Center za izobraževanje v pravosodju, ki intenzivno izvaja izobraževanje, usposabljanje sodnikov, tožilcev in drugih zaposlenih v pravosodnih organih.
VERSKA SVOBODA
Sprejet je bil moderen in evropsko primerljiv zakon o verski svobodi. Tako kot drugod po Evropi smo zagotovili duhovno oskrbo zaposlenim v slovenski vojski, policiji in slovenskih zaporih.
