Govor predsednika OO NSi Radeče na proslavi Dneva državnosti v Vrhovem
Govor predsednika OO NSi Radeče in občinskega svetnika Mirana Prnaverja na proslavi Dneva državnosti v Vrhovem4. junij 2009
Naš največji slovenski pisatelj Ivan Cankar je zapisal: »Domovina, ti si kakor zdravje…«Zdravje je vrednota, ki jo ljudje zelo visoko cenimo. V medsebojnih pogovorih, čestitkah in voščilih ga skoraj vedno omenimo. V luči Cankarjevega razmišljanja se lahko danes, na predvečer največjega našega praznika, dneva državnosti, vprašamo, ali nam naša domovina – Republika Slovenija pomeni tako veliko vrednoto.
Skoraj tisoč in pol let Slovenci že bivamo na tem ozemlju. Dolga stoletja smo živeli v različnih državnih tvorbah.
V zadnjem, 20. stoletju, smo sobivali v monarhiji Avstro-Ogrski, med obema svetovnima vojnama v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, po 2. svetovni vojni pa 45 let živeli v socialistični Jugoslaviji.
In končno smo ob koncu 20. stoletja zaživeli samostojno v svoji državi.
Država Republika Slovenija se je natanko pred osemnajstimi leti vrisala na svetovni zemljevid kot samostojna in neodvisna država.
V svoji dolgi zgodovini smo živeli pod jarmom različnih gospodarjev, bili kar naprej preizkušani in kot narod še posebej trpeli v obeh svetovnih vojnah. Značaju slovenskega človeka, predvsem pa njegovi trdni in neomajni volji in želji se imamo zahvaliti, da smo kot majhen narod preživeli in na koncu celo dobili svojo državo.
Številni veliko večji narodi so v zgodovini izginili in izumrli.
Dandanes obstajajo veliko številčnejša ljudstva, ki nimajo svoje države in domovine. Ljudje in narodi trpijo zaradi zatiranja njihove kulture, jezika in človekovih pravic.
Slovenski narod pa je s svojo bogato kulturo skozi svojo zgodovino ohranjal in negoval svoj obstoj. Da smo imeli temelje za postavitev svoje državnosti, se moramo zahvaliti našim prednikom, ki so s svojo kulturo, jezikom in vero, ki so jih v težkih časih ves čas ponosno nosili in branili, omogočili obstoj našega naroda.
Dan državnosti je pravi razlog za veselo praznovanje in obujanje spominov na osamosvojitvene dni pred osemnajstimi leti. Samostojno in svobodno Slovenijo so si želeli številni rodovi skozi stoletja, a prav naša generacija je dočakala uresničitev njihovih želja in upov. Zato se spodobi, da obletnico naše državnosti praznujemo ponosno in z veliko hvaležnostjo. Hvaležni moramo biti najprej za tako veliko in enotno voljo vseh prebivalcev Slovenije po samostojni Sloveniji, ki smo jo izrazili na plebiscitu 23. decembra leta 1990.
Naša velika hvaležnost velja vsem udeležencem vojne za Slovenijo, ki so pravočasno zaznali edinstveno priložnost v slovenski zgodovini in so zastavili vse - tudi svojo življenja - za blagor domovine, za svobodno državo Slovenijo.
Samoumevno je in spodobi se, da imamo v hvaležnem spominu in veliki časti tiste branilce naše samostojnosti, ki so za samostojno in svobodno Slovenijo žrtvovali največ - lastna življenja. Večna jim bodi slava. Vsem tem dolgujemo veliko spoštovanje in zahvalo.
In nenazadnje velja zahvala vsem politikom, ki so v tistih odločilnih časih vodili Slovenijo.
Njihovi modrosti in odločnosti se moramo zahvaliti, da smo svojo državnost dobili tako hitro in z relativno malo žrtvami in da danes lahko rečemo, da smo v boju za obrambo Slovenije z do zob oboroženo agresorsko jugoslovansko armado zmagali.
Prav je, da se v tej luči spomnimo tudi vseh drugih naših narodov in narodnosti nekdanje skupne države Jugoslavije. V letih po naši osamosvojitvi so v hudem in dolgem procesu razpadanja in v državljanskih vojnah številni nečloveško trpeli, izgubljali so življenja, svoje bližnje in domove. Posledice teh vojn, ki so bile najhujše v Evropi po drugi svetovni vojni, je čutiti seveda še danes tako na socialnem, mednacionalnem in nenazadnje gospodarskem in političnem področju.
Le v samostojni in svobodni državi Sloveniji imamo kot narod in državljani vse pogoje in možnosti za duhovni, kulturni, intelektualni, gmotni in vsestranski napredek – v vseh oblikah in segmentih naše družbe.
Naši davni in bližnji predniki so čutili veliko ljubezen do domovine, čeprav so bili vedno v podrejenem položaju. Ampak mi, ki smo doživeli »nasmeh zgodovine«, (kot se je izrazil eden izmed vodilnih osamosvojiteljev), imamo še bolj upravičen razlog naše domovinske ljubezni, veselja in ponosa, saj smo doživeli svojo samostojnost in državnost. Ne sramujmo se tega, kar nam je v čast in ponos.
In kje je naša domovina danes?
Od leta 2004 smo sestavni in enakopraven član Evropske zveze. Zveze, ki jo sestavljajo najbolj razvite in demokratične države Evrope. V lanskem letu smo tej zvezi, ki jo sestavlja 27 držav z več kot 400 milijoni prebivalcev, celo predsedovali in jo šest mesecev vodili.
Naši demokratično izvoljeni predstavniki v institucijah Evropske zveze (v Bruslju, Strassbourgu, Luxenburgu…) govorijo v našem domačem slovenskem jeziku.
Prav tako smo od leta 2004 člani največje svetovne obrambne zveze – evro atlanstke zveze Nato, ki nam zagotavlja varnost naše domovine.
Od leta 2007 imamo skupno evropsko valuto – evro, ki smo jo sprejeli kot prva od novih članic Evropske zveze. Evro smo sprejeli, potem ko je slovenski tolar opravil pomembno in odgovorno dolžnost naše domače valute po osamosvojitvi.
Vključenost v evro območje je zelo pomembna v luči današnje svetovne gospodarske krize.
Slovenija je vključena v tako imenovano šengensko območje. To nam omogoča prost pretok ljudi in blaga po državah članicah Evropske zveze. Prav tako to pomeni poostren nadzor za vstop v našo državo vseh, ki živijo izven tega območja. Vse to je pomembno za varnost naših državljanov, za preprečevanja kriminala in podobno.
Na osnovi vsega doseženega smo že skoraj pozabili na čase, ko smo v dolgih vrstah stali na državnih mejah in čakali na carinske in mejne preglede, ko so naši fantje hodili na tudi več kot tisoč kilometrov oddaljene kraje služit vojaščino in so se nekateri vračali v krstah. Pozabili smo tudi, kako so hodili naši policisti na nevarna službena potovanja, naši predstavniki v svoji državi niso smeli v državnih organih govoriti v maternem jeziku in ko smo potovali po Evropi, smo morali tudi nekajkrat menjati valute, da smo lahko v drugih državah plačevali…
Prav je, da se v tem večeru spomnimo tudi na te dogodke in s tem še bolj spoznamo, kako pomembne in pravilne so bile naše odločitve pred osemnajstimi leti.
Seveda je dan državnosti tudi priložnost in potreba, da kritično pogledamo na današnji trenutek in čas, ki ga živimo.
Bilo bi nepošteno in neodgovorno, če bi trdili, da smo v preteklih osemnajstih letih vse in predvsem prav storili. Številne naloge so še pred nami in obstajajo tudi stvari, ki so bile morda narejene premalo domišljeno in dobro. Tudi številni naši državljani so bili v preteklosti deležni krivic, tako na socialnem, delovno-pravnem področju, pravosodnem in drugih področjih našega življenja.
Prav sedaj, ko živimo v času gospodarske krize, v času številnih problemov z varovanjem okolja, v času krize vrednot, je še kako pomembno, kako se bo naša država odzivala na potrebe vseh njenih državljanov.
Slovenija stopa jutri v svojo polnoletnost. Na osnovi vseh naravnih lepot in danosti, ki jih premore Slovenija, na osnovi vsega, kar so naši predniki naredili v preteklosti, lahko in zmoremo s skupnimi močmi poskrbeti za svetlo prihodnost. To pa ni več naša pravica, ampak predvsem dolžnost. Dolžnost kot zahvala za vse, kar nam je bilo danega, da smo danes lahko tu kot suveren in samostojen narod, in tudi dolžnost, da vse to ohranjamo in negujemo za bodoče rodove.
Začel sem z Ivanom Cankarjem, končujem pa z Antonom Martinom Slomškom, ki je pred 150-imi leti zapisal misel, ki je še kako aktualna tudi danes:
»Domovina je naša ljuba mati!
Bodimo si med seboj kakor otroci
in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine
in vsakega njenega prebivalca. » - konec citata.
Srečno, samostojna in svobodna Republika Slovenija, in vse najboljše ob tvojem osemnajstem rojstnem dnevu!
